Škofjeloški treking

Udeležba na Škofjeloškem trekingu je bila obveza. Zadevo sva si zastavila kot orientacijski trening. No, v mislih sva seveda imela idejo pokazati tudi kaj več kot na ZA.
Prevoz je prijateljsko organiziral ZdravkoC, ki je svoj avto do zadnjega kotička napolnil s štajerskimi trekerji in nas varno popeljal skozi LJ meglo do s soncem obsijanega Sv. Andreja.

Na štartu sproščeno vzdušje in veliko naspidiranih prijateljev, ki so komaj čakali na predstavitev trase. Končno dobimo zemljevide in študij se prične.

Še kratka predstavitev pod lokom in že se je začelo odštevanje. 5, 4, 3, 2, 1, ŠTART! Zapodimo se v hrib. Fajn je šlo. Glava mi govori: "še 40km", noge pa kar ne poslušajo. Teramo. KT1 je osvojena kot za šalo, sproščeno ga "žgeva" naprej skupaj z izkušenimi trekerji. Glasno sugeriram Tomažu, da ti tipi že vejo kaj delajo. Laufamo in čebljamo. Nekdo previdno reče: "Meni pa GPS kaže čisto v drugo smer". "Ja saj pol bo zavilo". Tečemo. Pri Šuštarju me Matjaž, legenda slo trekerjev vpraša, "kolika je višina?". "914m". Pobledel obraz mi daje vedeti, da nekaj ne bo štimalo. "Naslednja KT je na 618m". :-)))))))))). Po nekajminutnem stopicanju z vprašaji nad glavo, obrnemo jadra in zateramo nazaj praktično na KT1. Izgubili smo cca. 10km!

Prvi so že na pol poti. Kruto.

Foto: www.treking.si

Pležemo po bližnjici navkreber in vsake toliko mi malo zdrsne. Roke se zarijejo v skale, korenine, krampamo naprej. KT2! Rahlo poklapani preluknjamo in se začnemo vzpenjati na Tošč. Vrh poleti pod nami, še Mali Tošč in že smo na povezavi do Topola nad Medvodami. Zagledam tablo "Podutik 20min". Kaj tak blizu Ljubljane smo? Nič teramo dalje KT3 je osvojena. 

Foto: www.treking.si

Za KT4 se spet odločimo za "bližnjico" in izgubimo kar nekaj časa. Zdaj pa bo treba na Osolnik... Spustimo se čez drn in strn na cesto v Trnovec. Gor? Dol? Zapojejo Garmini. Gor. Srečamo prijaznega domačina, ki pravi naj gremo naslednji odcep za Osolnik, bo hitreje. Rahlo brezvoljno rinemo v breg.

Foto: www.treking.si

Vrh Osolnika in naslednje luknjice, zdaj že čez polovico trase. Čokolada in voda. Matjaž nas zapusti in z Anjo smo zdaj trio. Tomaž prevzame vlogo ovna vodnika. Z Anjo ga vsake toliko konstruktivno zbegava. Še en "feler" pred KT6, potem pa končno "kresne" navigacija tudi v naših glavah in zadnje KT zletijo brezhibno. 

V cilju malo poklapani sprejmemo čestitke, potem pa kljub vsem težavam srečna, da sva preživela svoj prvi treking nazdravima s pivom, ki je zadnje tri ure bil najina muza pri razpletanju zadnjih atomov energije stegenskih mišic.

cca. 44km in 2400 višincev, lep trening, ki ga bova še nekaj dni lepo čutila, sploh po stopnicah navzdol ;-)

Še zemljevid blodenj:

View Škofjeloški treking in a larger map